Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.

Vodja vojaške hunte Mamady Doumbouya, ki je oblast v Gvineji prevzel z vojaškim udarom pred štirimi leti, je bil na nedeljskih volitvah izvoljen za novega predsednika države. Po podatkih volilne komisije, objavljenih v torek, je Doumbouya prejel približno 87 odstotkov glasov. Volitve je zaznamovala odsotnost opozicijskih voditeljev, ki na glasovanju niso sodelovali, kar postavlja pod vprašaj legitimnost celotnega procesa. Zmaga Doumbouye pomeni formalizacijo njegove oblasti, ki jo je kot polkovnik začel s strmoglavljenjem prejšnjega predsednika Alpha Condéja leta 2021. Čeprav je sprva obljubljal vrnitev k civilni oblasti, se je s tokratno izvolitvijo utrdil na čelu države. Mednarodni opazovalci in nevladne organizacije so že pred volitvami opozarjali na omejevanje politične svobode in zatiranje kritičnih glasov v državi, kar se je odrazilo tudi v visokem odstotku podpore ob odsotnosti konkurence.

Po poročanju več virov je gvinejski prehodni predsednik Mamady Doumbouya zmagal na predsedniških volitvah. Glavni opoziciji ni bilo dovoljeno sodelovati na volitvah. Kljub temu ima general dobre povezave v Evropi.

Po neuradnih rezultatih je bil vodja hunte, general Mamady Doumbouya, razglašen za zmagovalca predsedniških volitev v Gvineji, ki so potekale konec tedna. Doumbouya, ki je pred štirimi leti obljubil, da ne bo kandidiral, je po podatkih volilne komisije osvojil prepričljivo večino glasov.

V Mjanmaru so potekale prve splošne volitve v petih letih, ki so potekale pod nadzorom vojaške vlade, medtem ko v državi poteka državljanska vojna.

V Srednjeafriški republiki so potekale volitve za novega predsednika in poslance. Aktualni predsednik Faustin Archange Touadéra, zaveznik Rusije, si prizadeva za tretji mandat.

Voditelj vojaške vlade v Gvineji, Mamady Doumbouya, je uradno vstopil v predsedniško tekmo in oddal svojo kandidaturo. Ta poteza pomeni kršitev prejšnje obljube, da bo oblast predal civilni vladi po štirih letih vladanja po državnem udaru.

Gvineja bo 28. decembra izvedla prve predsedniške volitve po državnem udaru leta 2021, ko je oblast prevzel general Mamadi Doumbouya. Datum volitev je bil objavljen v predsedniškem odloku, ki je bil prebran na državni televiziji. Te volitve predstavljajo pomemben korak v politični tranziciji države po vojaškem prevratu.

Malavijski predsednik Lazarus Chakwera je priznal poraz na predsedniških volitvah, ki so potekale 16. septembra. Za zmagovalca je razglasil bivšega predsednika Petra Muthariko in obljubil miren prenos oblasti.